Številne študije kavo povezujejo s pozitivnimi učinki na zdravje: zmanjšano tveganje za debelost, sladkorno bolezen in bolezni srca. Nedavne raziskave pa kažejo, da kava tako pozitivnega vpliva nima na vse in da je lahko njeno delovanje odvisno od genetike in drugih dejavnikov.

Američani dnevno popijejo kar 400 milijonov skodelic kave in letno zanjo potrošijo 30 milijard dolarjev.

Dobra novica za vse ljubitelje tega grenkega napitka je, da veliko študij kavi pripisuje zdravilne učinke, vključno z znižanim tveganjem za raka, Parkinsonovo bolezen, debelost, sladkorno bolezen, presnovni sindrom in srčne bolezni.

Ker pa ima vsaka zgodba dve plati, tudi kava ni univerzalno dobro živilo. Brez dvoma pripomore k ohranjanju zdravja nekaterih ljudi, a je lahko za druge škodljiva.

Dejavniki, ki vplivajo na učinek kave na človeka, so med drugim spanec, stres in netoleranca na beljakovine, ki so prisotne v kavnih zrnih in vplivajo na odziv posameznika na napitek. Upoštevati pa je potrebno še en dejavnik: genotip.

Za Američane kava predstavlja glavni vir kofeina, ki ga presnavlja encim v jetrih. Zapis za ta encim nosi gen, imenovan CYP1A2 gen, a na žalost ima približno polovica populacije variacijo gena, ki povzroča počasno presnavljanje kofeina v telesu.

Pri ljudeh s počasno presnovo kofeina uživanje kave privede do:

  • povišanega tveganja za srčne bolezni
  • povišanega tveganja za visok krvni pritisk (hipertenzijo)
  • mejne bazalne glikemije (predstopnja sladkorne bolezni)
  • odsotnosti zaščitnih učinkov kave proti nekaterim vrstam raka, ki so prisotni pri osebah s »hitro« presnovo kofeina

Kljub naštetemu pa je kava lahko v določenih primerih koristna tudi za ljudi, ki jo presnavljajo počasneje. Na primer: kofein deluje zaščitno na živčevje in zmanjša tveganje za Parkinsonovo bolezen – ne glede na hitrost presnove kofeina. Druge študije so pokazale, da so lahko osebe s hitro presnovo bolj izpostavljene izgubi kostne mase.

Da bi bila zadeva še bolj zapletena, pa so številne velike opazovalne študije prišle do zaključka, da je splošen vpliv uživanja kave na prebivalstvo pozitiven. Če ima polovica ljudi zaradi svojega genotipa ob pitju kave višjo možnost obolevnosti, kako to, da se to ne pokaže v epidemioloških raziskavah?

Najbolj očiten zaključek, ki izhaja iz teh nasprotujočih si podatkov, je, da je nemogoče podati splošno mnenje o učinkih pitja kave na zdravje. Odgovor na vprašanje, ali je kava koristna, je torej: odvisno. Kar pa niti ni tako presenetljivo, saj nedavne raziskave o prehrani, vključno s študijami o kavi in kofeinu, potrujejo, da pri prehrani ni enega pristopa, ki bi veljal za vse.  Čeprav imamo kot ljudje veliko skupnega, pa so med posamezniki pomembne razlike: geni, izražanje genov, presnovna aktivnost, črevesna flora, način življenja, stopnja fizične aktivnosti in številni drugi dejavniki se razlikujejo od človeka do človeka, vsi pa vplivajo na to, kako se telo odziva na določeno hrano (ali pijačo, kot je kava).

Na primer:

  • pri ljudeh, ki pojedo identičen obrok, po zaužitju hrane izmerijo zelo različne vrednosti sladkorja v krvi. Diete, ki so ustvarjene za vsakega posameznika posebej – na osnovi prehranjevalnih navad, fizične aktivnosti in črevesne flore – so uspešnejše kot standardizirane diete.
  • Odziv ljudi s previsoko težo na diete z malo ogljikovimi hidrati ali malo maščobami je zelo različen in je lahko odvisen od njihove občutljivosti na inzulin in drugih dejavnikov, ki jih še ne razumemo popolnoma.
  • Kofein, ki ga zaužijemo popoldne ali zvečer, pri nekaterih močno zmoti spanec, pri drugih pa ne.

Takšne raziskave predstavljajo temelj za prihodnost prehranskih študij. Zelo verjetno je, da bomo na trenutno prepričanje, da obstaja ena, optimalna dieta za vse, kmalu gledali kot na zastarelo.

Nasprotujoči si rezultati o učinkih uživanja kave pa dajo še en zaključek – tudi med ljudi z enakim genotipom so odzivi različni. Z drugimi besedami: nekateri ljudje s počasno presnovo kofeina lahko doživijo negativne učinke, drugi pa ne, in obratno velja za tiste s hitro presnovo. Na vpliv kave in kofeina na posameznika namreč vpliva veliko več dejavnikov kot le CYP1A2 genotip: od prehrane in stresa do spanca in črevesne flore. Res je tudi, da hitrost presnove ne deluje po principu črno ali belo, ampak gre bolj za spekter vrednosti: od zelo počasne do zelo hitre presnove.

Ugotovili smo torej, da sta kava in kofein lahko tako koristna kot škodljiva. Ampak kako naj posameznik ve, kako kava vpliva nanj?

  • Počasi zmanjšujte dnevni vnos kave in drugih kofeinskih pijač, dokler ne boste popolnoma prenehali s pitjem. Kofeina se izogibajte vsaj 30 dni, nato pa ga spet začnite uživati in opazujte, kako se bo vaše telo odzvalo.
  • Ugotovite, ali imate počasno ali hitro presnovo kofeina. Te podatke lahko dobite od podjetij, kot sta 23andme in SmartDNA.

Živimo v razburljivih časih in kmalu bomo lahko ustvarjali veliko bolj natančna prehranska priporočila, ki bodo temeljila na posameznikovem genotipu in epigenetskih dejavnikih, upoštevala pa bodo seveda tudi vse druge pomembne faktorje kot so zdravje, način življenja, fizična aktivnost in cilji.

Trenutno smo šele na začetku poti in čaka nas veliko učenja, a kljub temu vemo že dovolj, da se lahko nehamo spraševati »je kava (ali ogljikovi hidrati, maščoba, itd.) zdrava?« in se začnemo spraševati »je kava (ali ogljikovi hidrati, maščoba, itd.) zdrava zame?«.