Prihajajoči prazniki poleg vsega lepega prinesejo tudi večje ali manjše prebavne težave, saj nas rado zanese v smeri še enega kosa peciva in še enega kosa pohanega (kje je jeklena volja, ko jo najbolj potrebuješ). Kaj pa, če se težave z napihnjenostjo pojavljajo vse leto? Vzrok pogosto leži na vašem krožniku.

Veliko je živil, ki povzročajo napihnjenost, in žal ni hitre in splošne rešitve. Potrebno bo nekaj truda in preizkušanja ter izločanja, da ugotovite, kaj je tisto, kar vas napihne hitreje kot vzhajano testo. V pomoč vam bo spodnji seznam najpogostejših krivcev za napihnjenost in predlogi, kako se spopasti z njimi.

Mlečni izdelki

Laktoza je kriva za to, da ima naše telo odpor do mlečnih izdelkov. Približno 30 odstotkov svetovne populacije dobro prenaša mlečne izdelke (v nekaterih predelih severne Evrope celo 100 odstotkov).   Težave so lahko skoraj neopazne, ali pa nas pograbi panika že ob pogledu na tortico s smetano. Če ugotovite, da vam mlečni izdelki ne ustrezajo, jih raje vsaj za nekaj časa izločite.

Gluten

Morda ste preobčutljivi na to beljakovino, ki se nahaja v določenih žitaricah. Če iz svojega jedilnika ne morete črtati kruha, peciva in moke, dajte prednost ajdi, prosu, ovsu, rižu, amarantu in kvinoji Poiščite kruh iz kislega testa, pripravljenega po postopku kaljenja. Poleg boljšega počutja boste zagotovo pridobili še kakšno kulinarično spretnost.

Stročnice in druga »amunicija«

Vemo, da stročnice napihujejo in vam zato boljša polovica ne pusti jesti fižola, ker bo moral(a) spati na balkonu. A napihovanja in vetrov ne povzročata samo fižol in zelje, ampak so zanju krivi tudi brokoli, soja, fruktoza, jajca, umetna sladila in arome ter sladkorni alkoholi.

Preveč zelenjave in s tem vlaknin

Ne, ni hec. Čeprav sta zelenjava in njene vlaknine ključnega pomena za zdravje, lahko povzročata velike težave ljudem z občutljivim ali vnetim črevesjem. Poskusite jesti manj različnih vrst zelenjave naenkrat. Na prazen želodec ne jejte zelenjave z netopnimi vlakninami (ohrovt, brokoli, cvetača, zelena, stročji fižol, jajčevci). Zelenjavo pokuhajte na pari, pred zaužitjem jo narežite na male koščke ali pretlačite, predvsem pa dobro prežvečite. Pogosteje izberite zelenjavo, ki ima več topnih kot netopnih vlaknin (korenje, krompir, rdeča pesa, repa, pastinak). Fermentacija je vaš prijatelj: z naravnim kisanjem živila postanejo lažje prebavljiva, poveča se vsebnost hranilnih snovi, prisotni pa so tudi probiotiki. Če uživate veliko zelenjave in ste pogosto zaprti, poskrbite, da boste zaužili dovolj tekočine, saj elektroliti in minerali vzpodbujajo gibanje črevesja in s tem prebavo.

Pomanjkanje prebavnih encimov

Prebavni encimi, žolč in želodčna kislina razgradijo hrano v osnovne molekule, ki jih je naše telo sposobno vsrkati in uporabiti. Če vaše telo samo ne proizvaja dovolj prebavnih encimov (starost, stres, preveč sladkorja in predelanih živil), se hrana ne prebavi v celoti in povzroči napihnjenost. Posezite po kvalitetnih prebavnih encimih in prebavila vam bodo hvaležna za dodatno pomoč.

Neustrezna kombinacija živil in količinsko obilni obroki

Ja, v mislih imam tisto božično večerjo, za katero babice, tete in mame že zdaj pečejo kupe piškotov. Preobilni obrok, sestavljen iz vseh mogočih kombinacij živil, je kot bomba, ki jo bo vsak trenutek razneslo. Namesto, da naslednji dan preživite v postelji v družbi že dvajsete ponovitve filma Sam doma, bodite zmerni. Pojejte manj, in če veste, da vam določeno živilo ne ustreza, se mu izognite.

Disbioza ali neravnovesje bakterij v črevesju

Ko izločite vse druge vzroke, pa napihnjenost še kar vztraja, imate verjetno porušeno ravnovesje bakterij v črevesju (disbioza). Kronični stres, pomanjkanje spanca, nepravilna prehrana, antibiotiki in protibolečinske tablete na široko odprejo vrata škodljivim bakterijam, parazitom in glivicam. Ti se veselo razširijo po vašem črevesju in za seboj pustijo pravo razdejanje. Posledice? Prebavne težave,  številne druge bolezni in nenazadnje prekomerno nabiranje maščob.

Hormonske spremembe

Tukaj je na udaru predvsem nežnejši spol, ki se spopada s predmenstrualnim sindromom (PMS) in menopavznimi težavami. Skuhajte si ingverjev ali metin čaj, izogibajte se kofeinu in živilom, ki napihujejo. Pomagate si lahko tudi s plahtico, maco, črno deteljo in drugimi želišči, ki blažijo PMS in uravnavajo hormone. Nekaterim ženskam zelo pomaga telesna aktivnost, drugim topli obkladki, vsem pa – čokolada (namig za vas, moški!). 🙂

Šport, zelišča in dobre bakterije

Šport je lahko močan zaveznik v boju proti napihnjenosti. Zmerna aktivnost po obilnem obroku namreč izboljša prekrvavitev in s tem prebavo, pred obrokom pa poskrbi, da se vsebina vašega krožnika hitreje pospravi v zaloge energije. Prehrano dopolnite s kvalitetnimi probiotiki s prebiotiki in zelišči, ki odpravljajo krče in vetrove (kamilica, komarček, janež, poprova meta in kumina).

(P)ostanite fit in zdravi,

Klemen

Viri:

Kresser, C. (2013). The Paleo Cure. New York: Little Brown Company.
Kresser, C. (2012). Take it easy on the veggies. Pridobljeno 10.2.2017 iz https://chriskresser.com/got-digestive-problems-take-it-easy-on-the-veggies/
Poliquin, C. (2016). Digestive Health. Pridobljeno  4.2.2017 iz http://www.strengthsensei.com/digestive-health-athletes/
Wade, M. (2014).  Leaky Gut Syndrome. Washington: Hachette Book.